Državni izpitni center · Splošna matura · Jesenski izpitni rok

Zgodovina – Izpitna pola 2

Narodna zgodovina · z uradnimi rešitvami
📅 Sobota, 28. avgust 2021
⏱ 90 minut
🎯 60 točk · 25 nalog
Slovensko nacionalno preoblikovanje
1 V prvih letih avstrijskega parlamentarizma so na državni in deželnih ravneh zahteve Slovencev le redko naletele na posluh. To se je začelo spreminjati v osemdesetih letih 19. stoletja, kar je v spominih poudaril slovenski poslanec Fran Šuklje. 3 točke
Toda opis deželnega zbora iz l. 1883 bi bil nepopoln, ako ne bi obsegal obenem osebe vladnega zastopnika, deželnega predsednika barona Antona Winklerja. /…/ Velika pridobitev je bila za slovensko stvar, da je Taaffe pričetkom svoje vlade poslal nam Slovencem za deželnega predsednika na Kranjsko rojaka, ne le po pokolenju, temveč po prepričanju. Vir: Šuklje, F., 1988: Iz mojih spominov, I. del, str. 128. Slovenska matica. Ljubljana
1.1 V času vladanja katerega predsednika avstrijske vlade je slovenščina dobila več pravic, kot jih je imela dotlej?
Rešitev
(Eduard) Taaffe
1.2 Navedite razloge, zaradi katerih so lahko slovenski politiki dosegli največje uspehe na Kranjskem.
Rešitev (dve od)
  • Kranjska je dobila slovenskega deželnega predsednika.
  • Na Kranjskem je bila večina prebivalstva slovenskega.
  • Kranjsko je vlada priznala za deželo s slovensko večino.
  • Vlada je nehala podpirati nemško (ustavoverno) stranko na Kranjskem.
  • Na Kranjskem je slovenska (Narodna) stranka dobila večino v deželnem zboru.
  • Slovenska (Narodna) stranka je zmagala na občinskih volitvah v Ljubljani.
1.3 Pojasnite, zakaj se je Frana Šukljeta in sodelavcev oprijelo ime »elastiki«.
Rešitev (ena od)
  • Zagovarjali so prilagodljivo popuščanje vladni politiki za dosego drobnih ciljev.
  • Menili so, da z radikalnimi zahtevami ne bodo dosegli ciljev.
2 Narodna stranka se je v začetku devetdesetih let 19. stoletja razcepila na Katoliško narodno stranko in Narodnonapredno stranko. Povežite zahteve strank (K = Katoliška narodna stranka, N = Narodnonapredna stranka). 3 točke
Zahteva Stranka
pravna država N – Narodnonapredna stranka
uskladitev vseh področij z načeli katoliške vere K – Katoliška narodna stranka
reševanje kmečkega vprašanja K – Katoliška narodna stranka
uvedba splošne (moške) volilne pravice K – Katoliška narodna stranka
narodna avtonomija oz. Zedinjena Slovenija N – Narodnonapredna stranka
razvoj vrhunskih slovenskih kulturnih ustanov N – Narodnonapredna stranka
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.
3 Med Slovenci se je ob koncu 19. stoletja začelo krepiti neoslovansko gibanje, ki si je prizadevalo za sodelovanje slovanskih narodov v monarhiji. Pri reševanju si pomagajte s sliko 7 v barvni prilogi. 3 točke
Slika 7
Vir: Cvirn, J., Studen, A., 2010: Zgodovina 3, str. 155. DZS. Ljubljana
3.1 V katerem mestu na Kranjskem je bilo nemško prebivalstvo v večini?
Rešitev
Kočevje
3.2 Pripadniki katerih treh narodov so v večjem številu, poleg Slovencev, še prebivali na ozemlju današnje Slovenije.
Rešitev (tri od)
  • Nemci
  • Italijani
  • Madžari
3.3 Pojasnite zunanjepolitično usmeritev neoslovanskega gibanja.
Rešitev (ena od)
  • Zagovarjali so naslonitev (Avstro-Ogrske) na Rusijo.
  • Zagovarjali so povezovanje s slovanskimi državami.
  • Zagovarjali so povezovanje s slovanskimi / južnoslovanskimi / jugoslovanskimi narodi.
4 Tik pred 1. svetovno vojno se je med mladimi Slovenci pojavila tajna organizacija, ki je rešitev slovenskega vprašanja iskala zunaj meja Avstro-Ogrske. 2 točki
Nehati mora separatizem med Slovenci, Srbo-hrvati in Bolgari, ne smemo si biti več tujci, ker le v tem vidimo rešitev našega narodnostnega vprašanja. Priti moramo do narodnega vjedinjenja vseh Jugoslovanov, s tem bomo postali močni in od naših sovražnikov nepremagljivi. Vir: Slovenski mladini. V: Preporod, I, št. 1, 1. 11. 1912, str. 1
4.1 Navedite, kako so se imenovali člani te tajne organizacije.
Rešitev
preporodovci
4.2 Pojasnite, kako so hoteli rešiti slovensko vprašanje.
Rešitev (ena od)
  • Rešitev so videli v združitvi južnih Slovanov v Jugoslavijo.
  • Jugoslovanska država bi po njihovem mnenju nastala le na ruševinah Avstro-Ogrske.
  • Rešitev naj bi izvedli po revolucionarni poti.
5 V drugi polovici 19. stoletja je država liberalizirala gospodarstvo, Trst pa je postal cvetoče trgovsko in gospodarsko središče. Pri reševanju si pomagajte s sliko 1. 2 točki
Slika 1: Železniška postaja v Trstu
Vir: Cvirn, J., Studen, A., 2010: Zgodovina 3, str. 153. DZS. Ljubljana
5.1 Katera novost je Trstu omogočila tako hiter gospodarski razvoj?
Rešitev (ena od)
  • južna železnica / železnica Dunaj–Trst
  • železniška povezava z notranjostjo države
5.2 Kakšne ugodnosti so od tega razvoja pridobile s Slovenci poseljene pokrajine?
Rešitev (dve od)
  • Trst je pritegnil delovno silo iz zaledja.
  • Železnica je potrebovala premog / železo / surovine iz slovenskih predelov.
  • Izdelki iz tovarn na Slovenskem so (z železnico / pristaniščem Trst) pridobili nove trge.
  • Na Slovensko so začeli dotekati cenejši industrijski proizvodi iz tujine.
6 Industrializacijo so zaznamovale velike spremembe v načinu proizvodnje, pridobivanju delovne sile in energentov ter prevozu surovin in končnih izdelkov. Pri reševanju si pomagajte s sliko 8 v barvni prilogi. 2 točki
Uporaba premoga je tudi na Slovenskem postala ločnica modernizacijskih tendenc. O tem več kot nazorno priča konsolidacija fužinarstva in oblikovanje sodobnih industrijskih železarskih obratov na Jesenicah, Ravnah in Prevaljah in v Štorah. /…/ Vse te steklarne so živahno delovale, dokler jim je bilo na voljo obilje lesa ali oglja v bližini. Kakor hitro pa se je lesna masa zaradi posekov oddaljevala, so pričele usihati tudi steklarne, kajti prestavljanje mesta proizvodnje, prevoz lesa ali oglja je višal proizvodne stroške. Vir: Lazarević, Ž., 2013: Spremembe in zamišljanja, str. 46. Inštitut za novejšo zgodovino. Ljubljana
6.1 Glede na besedilo pojasnite, kaj je bilo treba spremeniti v proizvodnem procesu za uspešno preoblikovanje v sodoben industrijski obrat.
Rešitev (ena od)
  • Posodobiti so morali oskrbo z energijo / zamenjati odvisnost od lesa za premog.
  • Racionalizirati so morali stroške za energijo (kot enega večjih proizvodnih stroškov).
6.2 Navedite imeni dveh največjih delniških družb, ki sta posodobiti železarstvo na Slovenskem.
Rešitev
  • Kranjska industrijska družba
  • Trboveljska premogokopna družba
7 V gospodarskem razvoju so si sledila leta konjunkture in krize, kar je vplivalo na različno dinamiko razvoja podjetij na Slovenskem. Pri reševanju si pomagajte s sliko 8 v barvni prilogi. Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami. 3 točke
A – Industrijski razvoj na Slovenskem je bil najhitrejši v južnih predelih.
B – Večina rudnikov svinca in cinka je bila na Koroškem.
C – Rudnik živega srebra v Idriji je povečal svoj pomen z železniško povezavo s svetom.
D – Zlom dunajske borze leta 1873 je za daljši čas upočasnil gospodarski razvoj monarhije.
E – Nove prometne povezave so povzročile propadanje prevozništva.
F – V prehrambni industriji je ob koncu 19. stoletja pridobivalo večjo vlogo vinogradništvo.
8 Spremembe v kmetijstvu v drugi polovici 19. stoletja so sprožile val izseljevanja. S pomočjo slike 2 pojasnite soodvisnost vpliva kmetijske in industrijske proizvodnje na izseljevanje. 1 točka
Slika 2
Vir: Lazarević, Ž., 2013: Spremembe in zamišljanja, str. 64. Inštitut za novejšo zgodovino. Ljubljana
Rešitev (ena od)
  • Agrarna prenaseljenost / zaostali agrarni sektor je povzročil visok presežek delovne sile, ki pa ga zaradi zaostanka v industrializaciji niso uspeli zaposliti v industriji v domačem okolju.
  • Ko se je stopnja kmečke prenaseljenosti zmanjšala, se je preseljevanje preusmerilo v bližnja industrijska središča.
9 Slovenci so se selili na različne konce sveta. Za nekatere poklice je bilo značilno izseljevanje v posamezne dežele. Povežite območje priseljevanja in izseljevanja. 2 točki
Območje priseljevanja Območje izseljevanja
Egipt B – Goriška
Vestfalija C – Zasavje
Tržaška D – Istra
Severna Amerika A – Kranjska
Za 4 pravilne 2 t. · za 3–2 → 1 t.
Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju
10 V 20. stoletje so Slovenci vstopili kot narod z razvito kulturno identiteto. To je v svojih razpravah poudarjal tudi sociolog univerze v Gradcu Ludwig Gumplowicz. 3 točke
Pravijo, da se dandanes otroci že rode bolj inteligentni; zdi se nam pa, da se godi isto z mladimi kulturnimi narodi. Ne rabijo več stoletij, da se dvignejo na višino starejših kulturnih narodov: danes se to zgodi neverjetno hitro. Za vzgled takšnega hitrega kulturnega razvoja bi lahko navedli tudi Slovence. Vir: Gumplowicz, L., 1907: Sociološki problemi v avstrijski politiki. V: Slovan 5, št. 10, str. 311
10.1 Glede na besedilo navedite, kakšen je bil slovenski kulturni razvoj.
Rešitev (ena od)
  • hiter
  • hitrejši (kot pri večjih narodih)
10.2 Opišite vlogo Slovenske matice v tem procesu.
Rešitev (ena od)
  • Izdajala je znanstvena in literarna dela (za zahtevnejše bralstvo).
  • Izdajala je srednješolske učbenike (za uveljavljanje slovenščine v srednjih šolah).
  • Z izdajanjem zahtevnejše literature je dokazovala, da hoče biti slovenščina enakopravna jezikom drugih narodov.
10.3 Kakšno je bilo razmerje nemščine in slovenščine kot učnega jezika v srednjih šolah?
Rešitev (ena od)
  • V srednjih šolah je prevladovala nemščina.
  • Slovenščina se je kot učni jezik uporabljala le na nekaterih gimnazijah / srednjih šolah.
  • Edina / prva popolna slovenska gimnazija je bila zasebna / škofijska (v Šentvidu pri Ljubljani).
  • Večina gimnazij je bila nemških ali dvojezičnih z manjšo vlogo slovenščine.
11 Uveljavljanje slovenščine na univerzitetni ravni ni bilo brez težav in predsodkov, kar je v svojih spominih opisal profesor Matija Murko. 2 točki
Moje imenovanje za rednega profesorja slovanske filologije v Gradcu je bilo izvršeno 11. aprila 1902 in ob koncu aprila sem že bil na svojem mestu. Ko sem se prišel zahvalit cesarju Francu Jožefu, me je do neke mere presenetil z izjavo, da mora biti slovenščina prav zaostala, kakor so to po navadi govorili v protislovenskih birokratskih in vojaških krogih. Jaz sem mu odgovoril, da ima slovenščina célo biblijo in prvo slovnico iz istega stoletja kot nemščina. Vir: Murko, M., 1951: Spomini, str. 130. Slovenska matica. Ljubljana
11.1 Glede na besedilo opišite, kakšno utemeljitev je v bran slovenščine uporabil profesor Murko.
Rešitev (ena od)
  • Poudaril je, da ima slovenščina prevod biblije / prve slovnice iz istega stoletja kakor nemščina.
  • Poudaril je, da razvoj slovenskega (knjižnega) jezika sega v čas reformacije.
11.2 Kako se je avstrijska oblast odzvala na pobudo za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani?
Rešitev (ena od)
  • Avstrijska oblast je zavračala zahtevo po ustanovitvi univerze v Ljubljani.
  • Avstrijska oblast je nasprotovala ustanovitvi slovenske univerze.
12 Pred začetkom 1. svetovne vojne so se zaostrile razmere na Balkanskem polotoku. 2 točki
Slika 3
Vir: http://zgodovina.si/...porocanje-casopisja-na-slovenskem-1-del/. Pridobljeno: 2. 4. 2019.
12.1 Kateri dogodek, ki je bil povod za 1. svetovno vojno, je prikazan na sliki 3?
Rešitev
sarajevski atentat / atentat na Franca Ferdinanda
12.2 Pojasnite, s katerimi izrednimi ukrepi se je avstrijska oblast odzvala na ta dogodek.
Rešitev (dve od)
  • Omejile so državljanske svoboščine.
  • Prenehal je delovati parlament.
  • Velika pooblastila nad civilisti je dobila vojska.
  • Preganjali so protiavstrijska čustva / izjave.
  • Prepovedali so delovanje političnih strank.
  • Prepovedali so izhajanje nekaterih časopisov.
  • Prepovedali so delovanje nekaterih društev.
13 Dolgotrajna vojna se ni občutila le na bojišču, temveč so se z njo vsakodnevno srečevali tudi v zaledju. 2 točki
Velika stiska je bila s petrolejem in tobakom, primanjkovalo je celo krompirja. Zavladalo je veliko pomanjkanje premoga. Težave so imeli z ulično razsvetljavo. Prodajali so nadomestke jedi in maščob. To je bilo pravzaprav obdobje začetkov intenzivne industrijske proizvodnje hrane in različnih nadomestkov. Vir: Štepec, M., 2008: Vojne fotografije: 1914–1918, str. 163. Defensor. Ljubljana
13.1 Glede na besedilo navedite, kako se je pomanjkanje kazalo v prehrani prebivalstva.
Rešitev (tri od)
  • Primanjkovalo je krompirja.
  • Kruh je bil slabše kakovosti.
  • V živila so dodajali primesi.
  • Uveljavili so se nadomestki jedi in maščob.
  • Uveljavljala se je industrijska proizvodnja hrane.
  • Pojavljali so se prehrambni nadomestki.
13.2 Kaj so oblasti storile s prebivalstvom v neposredni bližini fronte?
Rešitev (ena od)
  • Preselili so jih (v notranjost države).
  • Zanje so ustanavljali begunska taborišča (v notranjosti države).
  • Ker so ostali brez vsega, je morala za njihovo oskrbo poskrbeti država.
14 Med vojno sta nastali dve deklaraciji, ki sta opredelili zahteve južnih Slovanov v Avstro-Ogrski. Majniško deklaracijo so podpisali maja 1917, Krfsko deklaracijo pa julija 1917. 4 točke
Podpisani poslanci /…/ izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in osnovano na demokratični podlagi. Za uresničevanje te zahteve enotnega naroda bomo zastavili vse moči. Vir: Zadnik, Š., 1978: Zbirka zgodovinskih virov, str. 32. DZS. Ljubljana
Izbrana deklaracija
A – MAJNIŠKA DEKLARACIJA
14.1 Katera skupina politikov iz Avstro-Ogrske je bila podpisnica deklaracije?
Rešitev
Jugoslovanski (poslanski) klub
14.2 Pri kom so podpisniki iskali politično pomoč?
Rešitev (ena od)
  • pri avstrijski vladi
  • v deklaracijskem gibanju
14.3 V kateri državi in pod katero dinastijo naj bi po mnenju podpisnikov deklaracije Slovenci živeli po vojni?
Rešitev (ena od)
  • Slovenci naj bi živeli (v jugoslovanski državi) v habsburški monarhiji / Avstro-Ogrski pod Habsburžani / habsburško-lotarinško dinastijo.
14.4 Kakšen je bil odmev deklaracije med Slovenci?
Rešitev (ena od)
  • Deklaracija je poenotila delovanje slovenskih politikov v naslednjih dogodkih.
  • Deklaracija je sprožila deklaracijsko gibanje.
  • Deklaracija je naletela na širok odziv med Slovenci.
15 Po razpadu Avstro-Ogrske je na njenem jugu nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pri reševanju si pomagajte s sliko 9 v barvni prilogi. 3 točke
15.1 Navedite ime organa, ki je imel v tej državi neposredno oblast na Slovenskem.
Rešitev
Narodna vlada za Slovenijo / Narodna vlada Slovenije
15.2 S katerimi težavami se je soočila ta oblast?
Rešitev (tri od)
  • vzpostavitev reda
  • vzpostavitev novih organov oblasti
  • preskrba prebivalstva s hrano
  • zdravstvena oskrba prebivalstva
  • vračanje slovenskih vojakov z drugih front
  • prehod vojske preko (slovenskega) ozemlja
  • prodiranje italijanske vojske na zahodu
15.3 Pojasnite pomen te države za razvoj slovenske državnosti.
Rešitev (ena od)
  • Slovenci so bili prvič omenjeni v imenu države.
  • Slovenci so prvič dobili svojo / narodno vlado.
  • Slovenci so v državi prvič vzpostavili slovenske državne vojaške enote.
16 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je s Kraljevino Srbijo hitro združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri reševanju si pomagajte s sliko 9 v barvni prilogi. 3 točke
Po sklepu sedanjega odbora Narodnega sveta z dne 24. novembra 1918 je posebno odposlanstvo Narodnega sveta dne 1. decembra 1918 ob 8. uri zvečer v slovesni spomenici na prestolonaslednika Aleksandra razglasilo zedinjenje vsega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno jugoslovansko državo pod vladavino kralja Petra I. oziroma prestolonaslednika Aleksandra kot regenta. Vir: Zadnik, Š., 1976: Zbirka zgodovinskih virov, str. 85. DZS. Ljubljana
16.1 V katerem mestu je bil dogodek, opisan v besedilu?
Rešitev
Beograd
16.2 Katera predvojna država, poleg Srbije, je tudi postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev?
Rešitev
Črna gora
16.3 Kaj se je po združitvi zgodilo z organi oblasti Države Slovencev, Hrvatov in Srbov?
Rešitev (ena od)
  • Narodno vijeće v Zagrebu je prenehalo delovati.
  • Narodna vlada za Slovenijo je izgubila velik del svojih pristojnosti / je postopoma izgubljala svoje pristojnosti.
  • Narodno vlado za Slovenijo je zamenjala Deželna vlada.
  • Upravni organi (Države SHS) so bili preoblikovani v pokrajinske, podrejene centralni oblasti v Beogradu.
17 Po 1. svetovni vojni je del slovenskega prebivalstva ostal zunaj nove jugoslovanske države, nekatera sporna ozemlja pa je ta pridobila. Povežite pojme. 2 točki
Pojem Rešitev
izguba Primorske B – sporazum v Rapallu
pridobitev Prekmurja D – Trianonska mirovna pogodba
izguba južnega dela Koroške A – plebiscit
pridobitev Maribora in Radgone C – Rudolf Maister
Za 4 pravilne 2 t. · za 3–2 → 1 t.
18 Največji delež Slovencev zunaj Kraljevine SHS je ostal v Italiji. Odnos do njih se je še poslabšal, ko so oblast v Italiji prevzeli fašisti. Pojasnite, na kakšne načine so se Slovenci upirali italijanskim poskusom raznarodovanja. 1 točka
Rešitev (dve od)
  • Organizirali so ilegalne / tajne organizacije.
  • Organizacija TIGR je odgovorila z nasilnimi sredstvi.
  • Uničevali so simbole raznarodovanja.
  • Slovenščino so poučevali skrivaj.
  • Širili so slovenski tisk (iz Jugoslavije).
19 Politične stranke so se ob pripravah na sprejetje ustave Kraljevine SHS razdelile na zagovornice centralizma in zagovornice avtonomije. Povežite stališče političnih strank (A = avtonomija, C = centralizem). 3 točke
Stranka Stališče
Jugoslovanska demokratska stranka C – centralizem
Komunistična partija Jugoslavije C – centralizem
Slovenska ljudska stranka A – avtonomija
Jugoslovanska muslimanska organizacija A – avtonomija
Narodna radikalna stranka C – centralizem
Hrvaška kmečka stranka A – avtonomija
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.
20 Najmočnejša slovenska politična stranka v obdobju med svetovnima vojnama je bila Slovenska ljudska stranka, njen voditelj pa je bil najpomembnejši slovenski politik tega obdobja. Navedite ime in priimek voditelja Slovenske ljudske stranke, prikazanega na sliki 4. 1 točka
Slika 4
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki.jpg. Pridobljeno: 2. 4. 2019.
Rešitev
Anton Korošec
21 Slovenci so v prvi Jugoslaviji živeli v upravnih enotah s sedežem na slovenskem ozemlju. Pri reševanju si pomagajte s sliko 10 v barvni prilogi. 2 točki
21.1 Navedite ime upravne enote, v kateri so Slovenci živeli pred začetkom 2. svetovne vojne.
Rešitev
Dravska banovina
21.2 Pojasnite, zakaj so lahko imeli Slovenci jezikovne težave pri komuniciranju s centralnimi oblastmi.
Rešitev (ena od)
  • Kot uradni jezik je bil predpisan (neobstoječi) srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.
  • Centralne oblasti so (lahko) pisale v cirilici (ki Slovencem ni bila znana).
  • Uzakonjeni sta bili dve pisavi / latinica in cirilica.
  • Vsi Slovenci niso znali srbsko / hrvaško.
22 Zaradi težavnega sporazumevanja med številnimi političnimi strankami, ki so bile večinoma oblikovane po narodnem načelu, je kralj Aleksander Karađorđević sklenil uvedbo posebnih ukrepov. 2 točki
Da se ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, z dne 28. junija 1921, ukine. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo sprejemali v bodoče novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. septembra 1927, se razpušča. Vir: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah. Zv. 3, str. 43. DZS. Ljubljana, 1996
22.1 Kako imenujemo ukrep, opisan v besedilu?
Rešitev
(šestojanuarska / kraljeva) diktatura
22.2 Pojasnite, kako je hotel kralj utrditi enotno nacionalno zavest državljanov.
Rešitev (ena od)
  • Državo je preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo.
  • Iz državnega imena so izbrisali narodne oznake / Srbe, Hrvate in Slovence.
  • Poskušali so oblikovati enoten jugoslovanski narod.
  • Prepovedano je bilo ustanavljanje političnih strank po narodnem načelu.
  • Spodbujali so organizacije, ki so delovale na celotnem državnem ozemlju.
23 V jugoslovanski državi se je slovensko gospodarstvo, tako kmetijstvo kot industrija, znašlo pred novimi izzivi. Pri reševanju si pomagajte s sliko 5 in sliko 11 v barvni prilogi. 5 točk
Slika 5
Vir: Gabrič, A., Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 160. Ljubljana. DZS

Nalogo je bilo mogoče rešiti za A – KMETIJSTVO ali B – INDUSTRIJA. Spodaj so prikazani možni odgovori za oba primera.

Element A – Kmetijstvo B – Industrija
Območje prevlade v južnih predelih Slovenije / na obrobju Panonske nižine / odmaknjeno od prometnih zvez okoli večjih mest / industrijskih središč / v Zasavju / na Gorenjskem
Pet panog
  • govedoreja
  • poljedelstvo
  • vinogradništvo
  • sadjarstvo
  • hmeljarstvo
  • konjereja
  • ovčereja
  • perutninarstvo
  • železarstvo
  • tekstilna industrija
  • kovinska industrija
  • kemična industrija
  • gradbeništvo
  • lesna industrija
  • papirna industrija
Vstop v Jugoslavijo (dve od)
  • Prekinjeni so bili stiki z industrijskimi središči, kjer so prodajali kmetijske pridelke.
  • Dobili so konkurenco cenejših proizvodov iz južnih delov države.
  • Pridelava poljščin je nazadovala.
  • Upadlo je število glav v živinoreji.
  • Cene kmetijskih proizvodov so padale v primerjavi s cenami industrijskih.
  • Manjša je bila konkurenca industrijskih proizvodov iz bivše Avstro-Ogrske.
  • Trst je prenehal biti pristanišče za izvoz blaga.
  • Dobili so velik trg s slabo razvito industrijo / majhno konkurenco.
  • Hitro je naraščalo število industrijskih obratov.
  • Cene industrijskih proizvodov so rasle hitreje od cen kmetijskih.
Delež preb. v primerjavi z Jugoslavijo Delež prebivalstva, ki se je preživljal s kmetijstvom, je bil nižji kot v Jugoslaviji. Delež prebivalstva, ki se je preživljal z industrijo, je bil višji kot v Jugoslaviji.
Carinski sistem (ena od)
  • Zaščiteno je bilo cenejše blago iz južnih delov države.
  • Ovirana je bila prodaja čez mejo / na stare trge.
  • Carinska zaščita je spodbudila rast industrije.
  • Carinska zaščita je omejevala tujo konkurenco.
24 Čas med obema svetovnima vojnama je bil zaznamovan z ustanovitvijo številnih novih slovenskih kulturnih ustanov. Navedite vsaj tri slovenske kulturnoznanstvene ustanove, ki so bile ustanovljene v obdobju med obema vojnama. 1 točka
Slika 6: Diploma o izvolitvi za člana akademije
Vir: Oset, Ž., 2013: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti, str. 82. SAZU. Ljubljana
Rešitev (tri od)
  • univerza v Ljubljani
  • Akademija znanosti in umetnosti
  • Narodno gledališče
  • Narodna galerija
  • Radio Ljubljana
  • Etnografski muzej
  • Univerzitetna biblioteka / Narodna in univerzitetna knjižnica
25 Na črto pred navedenim dogodkom vpišite ustrezno letnico: 1869, 1896, 1919, 1931, 1934, 1939. 3 točke
Rešitev
1931 Izdana je bila ustava Kraljevine Jugoslavije.
1934 V atentatu je bil ubit kralj Aleksander.
1939 Ustanovljena je bila Banovina Hrvaška.
1896 Ustanovljena je bila Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
1869 Ustanovljena je bila Kranjska industrijska družba.
1919 Pod jugoslovansko oblast je prišlo Prekmurje.
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.